Jesensko branje

Tole minhensko vzdušje vzpodbuja branje, se mi zdi - poleg kopice šunda, ki ga tukaj ne bom omenjala, ker ni omembe vreden, naj povem, da sem brala:

- nov del serije o Stephanie Plum (Janet Evanovich), še vedno krasno zabaven,

- Love Letters (Katie Fforde), ker je romantična in knjižno naravnana,

- The Magicians' Guild (Trudi Canavan), prvi del serije, ki bi jo označila za pop fantazijo

in pa

- Beatrice and Virgil (Yann Martel). 

Tale zadnja je bila tudi prevedena v slovenščino (jaz sem jo brala v originalu) in je čisto drugačna od mojih pričakovanj. Če vam je bilo Pijevo življenje všeč, vam ne morem dati nikakršnega zagotovila, da vam bo tudi Beatrice in Vergil. Vem, da to ni ravno sijoča pohvala, ampak moram povedati kaj o knjigi, ki mi je na dan, ko sem jo končala, obsedla misli. Pravzaprav še tri tedne zatem razmišljam o njej in se ne morem odločiti, ali bi jo priporočala v branje ali ne. Verjetno ja. Ker je tako drugačna. In težko pričakovana.

In še všečen citat (žal samo iz originala, upam, da je dober tudi v prevodu) - čeprav je v zgodbi tu zgodnja pomlad, me spominja na lepe pozno-jesenske dneve, ki sem jih doživela v Minhnu.

The weather also soothed Henry. It was a Sunday that was gloriously living up to its pagan name, a bold rebel burst of warm weather that announced the impending vanquishing of winter. Music was escaping from doors and windows that at long last could be left open, and everyone in the city was parading in the streets. (119)

Za konec pa (z mobitelom posneta) fotka moje nove pridobitve: iz Slovenije dostavljena mini džezvica, ki kuha krasno turško kavo in ki mi je omogočila, da zjutraj pijem kavo in ne tistega, kar pride iz avtomata za filter kavo in se dela, da je kava. Džezvico je izbral Anže in je res čedna!