Zadnjič sem bila v knjigarni in me je prijetno presenetil tale prizor
V levem spodnjem kotu slike se namreč nahaja trdo vezan kupček mojega prvega prevoda, Odrešitev avtorice Julie Garwood. Seveda je naslovnica primerna romantični vsebini knjige - gospodična je namreč lady Johanna, angleška plemkinja z začetka 13. stoletja. Če se mi ne bi zdelo, da bi me ljudje čudno gledali, bi knjigo v knjigarni pograbila in zavpila: "To je pa moje! MOJE!" Včeraj sem bila na svojem prvem pravem jazz koncertu: v Cankarjevem domu se je predstavil Samo Šalamon z dvema alt saksofonistoma in enim hecnim bobnarjem, ki je med drugim razbijal tudi po starih piskerčkih. Sicer nisem ravno ljubitelj jazza, ampak sem zdaj ugotovila, da sem ga vedno narobe poslušala - treba ga je vendar poslušati kot celoto, kot pri klasični glasbi, ki bi, če bi poslušali samo klarinet, vse skupaj zvenelo precej manj imenitno, kot če poslušamo celoto. Z jazzom je očitno enako in to sem dojela včeraj, ko sem se v zatemnjenem Klubu CD začela nevede zibati v ritmu glasbe, ki mi je še pred kratkim rušila notranje ravnovesje s svojo "neurejenostjo". Človek se vsak dan nauči kaj novega ...
Kar se prevajanja tiče, se trenutno navdušujem nad svojim najnovejšim projektom, Daughter of Smoke and Bone avtorice Laini Taylor. Več o tem, ko bo prevod na policah (enkrat naslednje leto, torej).
