Chime

Franny Billingsley je pred nekaj meseci očarala svet mladinske (Young Adult) literature, ko je spisala Chime. Briony že na začetku pravi, da je čarovnica in da je kriva vsega, česar jo obtožujejo:

I've confessed everything and I'd like to be hanged.

Now, if you please.

I don't mean to be difficult, but I can't bear to tell my story. /.../

How can you possibly think I'm innocent? Don't let my face fool you; it tells the worst lies. A girl can have the face of an angel but have a horrid sort of heart. 

Sprva se roman bere počasi, Briony se besede zatikajo in preden se uspeš potopiti v dogajanje v vasi Swampsea, malo traja, priznam. Ker se trenutni vtisi mešajo s preteklimi dogodki, napol pozabljenimi spomini in starodavnimi bitji, ki prežijo v močvirju, je morda potrebno malo potrpljenja. Ampak se nazadnje splača - Billingsley zgodbo mojstrsko izlušči iz muljastega blata in globin človeške svinjarije. 

Chime je zgodba o čarovnicah, odpuščanju, sprejemanju stvari, ki so nespremenljive, in je zgodba o ljubezni, ki zrase kljub trudu vseh, da bi jo poteptali. Je sveža, čeprav je do vratu potopljena v močvaro, in je navadna in človeška, čeprav govori o nenavadnem dekletu. Mene je očarala. 

Pa še čisto mimogrede: bolj preletela kot prebrala sem prve tri dele (očitno) strašno popularne serije Blue Bloods in moram priznati, da sem naredila napako, ker serija seveda ni trilogija, temveč je delov kar šest, zato sem obupala na sredi. Česa tako slabega nisem brala že dolgo (zadeva se bere kot seznam najboljših modnih kreatorjev, bibličnih klišejev in incestoidnih vampirskih razmerij, krasno, skratka) in resnično upam, da se takšne bedastoče ne bo nihče lotil prevajat v slovenščino, ker res ni nobene potrebe, da bi s tem packali po naših literarnih logih. Uf. Če bi se človek lahko vrnil nazaj in prihranil čas, ki ga je zapravil ...

The Lies of Locke Lamora

Še eno krasno fantazijsko zadevščino sem prebrala. Scott Lynch je ustvaril The Gentleman Bastards Sequence in The Lies of Locke Lamora je prva izmed sedmih (napovedanih) knjig (Goodreads, Wiki). 

Lynch je svojo prvo zgodbo postavil v Camorr, mesto, ki si ga (vsaj po tejle naslovnici sodeč) lahko zamišljamo kot nekakšne Benetke, vendar je vanje prepletel skrivnostne ruševine staroselcev, alkimiste, mage ... in tatove. Locke Lamora pripada slednjim in Lynchu je uspelo ustvariti lik, ki je svojemu poklicu navkljub eden boljših, kar sem jih kdaj srečala. Lahko bi ga primerjali s Fitzem, kraljevim morilcem izpod peresa Robin Hobb, le da je Locke garrista, vodja tatinske druščine pred katero trepetajo vsi aristokrati v mestu.

Če bi rekla, da je njihov jezik sočen, bi to bilo premalo barvito. Lynch je mojster pogovornega, ljudskega jezika, ki bi bil nemarno trd oreh za vsakršnega prevajalca, še posebej v slovenščino, ki take packarije slabše prenaša. Pa ne pravim, da je vseskozi vulgaren - ima samo bolj ... netradicionalen način opisovanja tudi tako tradicionalnih stvari, kot je neuslišana ljubezen.

'I don't know where she is at the moment and I pray you all choke, thanks very fucking much.'

/.../

'It takes two to break a heart.' Galdo gently placed his left hand over Locke's right. 'I don't recall her fucking things up without your able assistance.'

Locke je še en lik (poleg Kvotha, seveda, če se spomnite, iz The Name of the Wind), ki bi ga z največjim veseljem in s posebnimi častmi prenesla v naš jezik, pa naj bo proces še tako težaven.

Istanbul

Prvomajske praznike smo (družinsko) preživeli v Istanbulu. Ljudje me čudno gledajo, ko rečem, da se mi je še par dni po prihodu domov sanjalo o preprogah, ampak je res - Istanbul je bil krasna mešanica barv, vonjev in okusov (ne na slab način). 

Ploščice, s katerimi bi si polepila celo stanovanje. 

Ploščice 2  

Bazar začimb - tu sva kupila krasen čaj iz cvetov granatnega jabolka! 

Na pokopališčih živijo 'potepuške' mačke, ampak jih ljudje hranijo 

- ta gospod jim je prinesel mačje brikete.

Krasna mošeja z desetinami kupol.

Modra mošeja ponoči - menda je šest minaretov cela reč!  

Turščina je strašno zakompliciran jezik:

menda imajo 9 sklonov in 6 glagolskih naklonov; 

tale beseda pa ima 6 umlautov in en 'g-z-lunco'. 

Turški čaj, ki smo ga pili na azijski strani Bosporja (prvič na azijskih tleh)! 

Obvezno z dvema kockama sladkorja ...

Modra mošeja in cvetoči divji kostanji.

Vsekakor je Turčija neraziskano področje, kamor se bi še vrnila. Seveda pravijo, da Istanbul ni Turčija, da je preveč evropski in tako, ampak mislim, da je postopno privajanje na drugo kulturo boljše kot čisti šok. Po petih dnevih sva celo midva imela dovolj kebaba, imava pa novo zalogo začimb, da bova reproducirala tamkajšnjo kuhinjo. 

Neskončno

Neskončno je tu!!! Moj tretji književni prevod iz angleščine (šesti del serije Nesmrtni) je izšel, dobite pa ga tu. Res sem vesela, da je knjiga prispela!

Omeniti moram še dejstvo, da sem se zakopala v Stephanie Plum serijo avtorice Janet Evanovich - o prvem delu, One for the Money sem že pisala - res je zabavna zadeva. Ja, chicklit, ja, serijska zabava, ampak ne morem pomagati: Stephanie me nasmeje. Zakaj se torej branje dobrega, smešnega šunda razlikuje od gledanja Modern Family ali Seinfelda? Po mojem mnenju se ne. Me pa ljudje hecno pogledajo, če rečem, da sem prebrala že 5 delov serije. In? Ni nihče pogledal petih sezon Seinfelda ali Simpsonovih? Dokler se zavedam, da berem počitniško literaturo, dokler Stephanie Plum ne postavljam ob bok Ani Karenini in Emmi Bovary, nisem kriva.

Ps. Ste opazili brčice na sliki? Na levi strani naslovnice je Damen, moška polovica "neskončnega" para, in ima krasne brčice in brado.