Dež, čokoladna torta in žirafa

Že cel dan dežuje, zato se dolgočasim.

Na blog sem dodala seznam svojih najljubših blogov (po abecednem vrstnem redu), za dobre stvari je treba delati reklamo.

Sicer pa sem v soboto spekla (včeraj pojedeno) najlepšo čokoladno torto svojega življenja, za kar nimam niti pikice dokaza, saj sem jo seveda pozabila fotografirati. Pa tudi pojedli smo celo, tako jo bo očitno treba še enkrat speči. Res je bila krasna (na pogled, menda pa je bila tudi dobra - sama seveda ne morem soditi svojega dela, to bi bilo ... prevzetno), ker sem se držala recepta in je bil preliv svilnato gladek. 

Imam tudi dve super novici: naslednji vikend se bom v soboto najprej srečala z žirafo - za rojstni dan sem od brata in njegove punce dobila kuponček za srečanje z najljubšo živaljo v ljubljanskem živalskem vrtu. Izbrala sem žirafo, saj se mi je zdelo, da tigrov in volkov in risov ne bo mogoče božati in se igrati z njimi ... Druga novica pa je, da sem se prijavila na začetni tečaj jahanja, ki sem ga ravno tako dobila za rojstni dan - tega pa od Anžeta. Vikend bo torej živalsko obarvan, upam, da bom obe srečanji preživela brez hujših posledic!

V upanju na lepše vreme vas lepo pozdravljam!

Na begu

Zadnje čase se še kar pogosto dogaja, da naletim na superdobro knjigo in želim nekomu povedat čimveč o njej in potem se zavem, da pravzaprav ne morem ničesar povedati, ker ta človek še ni bral te knjige in če samo začnem govorit o njej, že zaidem v nevarnost, da razkrijem kak ključen detajl in tega res nočem, ker sama sovražim, kadar mi kdo pove karkoli iz zgodbe! 

Na begu je stvaritev Patricka Nessa, prvi del trilogije Hrup in Kaos, eden redkih prevodov iz angleščine, ki sem jih prebrala v zadnjem času. Rekla sem si: "Če že ravno prevajam, je verjetno dobro, da vsake toliko tudi preberem kak prevod, ne?" in sem se lotila knjige, za katero mi je moja mama, ki ji fantastične zgodbe ne dišijo preveč, rekla, da jo moram prebrati. In sem jo enkrat za spremembo ubogala in mi ni bilo žal. Kdo ve, mogoče bi se morala kaj naučiti iz tega? Hmmm ...

Zdajle je izšel že drugi del, Zakaj in zato, ki pa ga še nisem uspela prežvečiti. Menda bo tretji del kmalu tu, septembra enkrat. Če mi ne bi bilo zagotovljeno, da se izid druge in tretje knjige bliskovito približuje, bi verjetno kupila angleški različici, kar bi bila seveda škoda, če sem prvi del prebrala v slovenščini. 

Tole pa je (slaba, z mobitelom narejena) fotografija potonik, ki sem jih kupila na tržnici v soboto. Gospa, ki mi jih je prodala, mi je obljubila, da bodo zdržale cel teden - razveseljevale so naju dva dni, potem pa so odvrgle neverjetno količino dišečih, svilnatih listkov, ki so zasuli cel kot sobe, kjer so stale. Nič zato - res so bile lepe in v trenutku, ko sem jih na tržnici zagledala, sem vedela, da bodo šle z mano domov.

Uf in še novica: z Anžetom greva na potovanje v Malezijo!! Bom še poročala o tem. Komaj čakam!

Chime

Franny Billingsley je pred nekaj meseci očarala svet mladinske (Young Adult) literature, ko je spisala Chime. Briony že na začetku pravi, da je čarovnica in da je kriva vsega, česar jo obtožujejo:

I've confessed everything and I'd like to be hanged.

Now, if you please.

I don't mean to be difficult, but I can't bear to tell my story. /.../

How can you possibly think I'm innocent? Don't let my face fool you; it tells the worst lies. A girl can have the face of an angel but have a horrid sort of heart. 

Sprva se roman bere počasi, Briony se besede zatikajo in preden se uspeš potopiti v dogajanje v vasi Swampsea, malo traja, priznam. Ker se trenutni vtisi mešajo s preteklimi dogodki, napol pozabljenimi spomini in starodavnimi bitji, ki prežijo v močvirju, je morda potrebno malo potrpljenja. Ampak se nazadnje splača - Billingsley zgodbo mojstrsko izlušči iz muljastega blata in globin človeške svinjarije. 

Chime je zgodba o čarovnicah, odpuščanju, sprejemanju stvari, ki so nespremenljive, in je zgodba o ljubezni, ki zrase kljub trudu vseh, da bi jo poteptali. Je sveža, čeprav je do vratu potopljena v močvaro, in je navadna in človeška, čeprav govori o nenavadnem dekletu. Mene je očarala. 

Pa še čisto mimogrede: bolj preletela kot prebrala sem prve tri dele (očitno) strašno popularne serije Blue Bloods in moram priznati, da sem naredila napako, ker serija seveda ni trilogija, temveč je delov kar šest, zato sem obupala na sredi. Česa tako slabega nisem brala že dolgo (zadeva se bere kot seznam najboljših modnih kreatorjev, bibličnih klišejev in incestoidnih vampirskih razmerij, krasno, skratka) in resnično upam, da se takšne bedastoče ne bo nihče lotil prevajat v slovenščino, ker res ni nobene potrebe, da bi s tem packali po naših literarnih logih. Uf. Če bi se človek lahko vrnil nazaj in prihranil čas, ki ga je zapravil ...

The Lies of Locke Lamora

Še eno krasno fantazijsko zadevščino sem prebrala. Scott Lynch je ustvaril The Gentleman Bastards Sequence in The Lies of Locke Lamora je prva izmed sedmih (napovedanih) knjig (Goodreads, Wiki). 

Lynch je svojo prvo zgodbo postavil v Camorr, mesto, ki si ga (vsaj po tejle naslovnici sodeč) lahko zamišljamo kot nekakšne Benetke, vendar je vanje prepletel skrivnostne ruševine staroselcev, alkimiste, mage ... in tatove. Locke Lamora pripada slednjim in Lynchu je uspelo ustvariti lik, ki je svojemu poklicu navkljub eden boljših, kar sem jih kdaj srečala. Lahko bi ga primerjali s Fitzem, kraljevim morilcem izpod peresa Robin Hobb, le da je Locke garrista, vodja tatinske druščine pred katero trepetajo vsi aristokrati v mestu.

Če bi rekla, da je njihov jezik sočen, bi to bilo premalo barvito. Lynch je mojster pogovornega, ljudskega jezika, ki bi bil nemarno trd oreh za vsakršnega prevajalca, še posebej v slovenščino, ki take packarije slabše prenaša. Pa ne pravim, da je vseskozi vulgaren - ima samo bolj ... netradicionalen način opisovanja tudi tako tradicionalnih stvari, kot je neuslišana ljubezen.

'I don't know where she is at the moment and I pray you all choke, thanks very fucking much.'

/.../

'It takes two to break a heart.' Galdo gently placed his left hand over Locke's right. 'I don't recall her fucking things up without your able assistance.'

Locke je še en lik (poleg Kvotha, seveda, če se spomnite, iz The Name of the Wind), ki bi ga z največjim veseljem in s posebnimi častmi prenesla v naš jezik, pa naj bo proces še tako težaven.

Istanbul

Prvomajske praznike smo (družinsko) preživeli v Istanbulu. Ljudje me čudno gledajo, ko rečem, da se mi je še par dni po prihodu domov sanjalo o preprogah, ampak je res - Istanbul je bil krasna mešanica barv, vonjev in okusov (ne na slab način). 

Ploščice, s katerimi bi si polepila celo stanovanje. 

Ploščice 2  

Bazar začimb - tu sva kupila krasen čaj iz cvetov granatnega jabolka! 

Na pokopališčih živijo 'potepuške' mačke, ampak jih ljudje hranijo 

- ta gospod jim je prinesel mačje brikete.

Krasna mošeja z desetinami kupol.

Modra mošeja ponoči - menda je šest minaretov cela reč!  

Turščina je strašno zakompliciran jezik:

menda imajo 9 sklonov in 6 glagolskih naklonov; 

tale beseda pa ima 6 umlautov in en 'g-z-lunco'. 

Turški čaj, ki smo ga pili na azijski strani Bosporja (prvič na azijskih tleh)! 

Obvezno z dvema kockama sladkorja ...

Modra mošeja in cvetoči divji kostanji.

Vsekakor je Turčija neraziskano področje, kamor se bi še vrnila. Seveda pravijo, da Istanbul ni Turčija, da je preveč evropski in tako, ampak mislim, da je postopno privajanje na drugo kulturo boljše kot čisti šok. Po petih dnevih sva celo midva imela dovolj kebaba, imava pa novo zalogo začimb, da bova reproducirala tamkajšnjo kuhinjo. 

Neskončno

Neskončno je tu!!! Moj tretji književni prevod iz angleščine (šesti del serije Nesmrtni) je izšel, dobite pa ga tu. Res sem vesela, da je knjiga prispela!

Omeniti moram še dejstvo, da sem se zakopala v Stephanie Plum serijo avtorice Janet Evanovich - o prvem delu, One for the Money sem že pisala - res je zabavna zadeva. Ja, chicklit, ja, serijska zabava, ampak ne morem pomagati: Stephanie me nasmeje. Zakaj se torej branje dobrega, smešnega šunda razlikuje od gledanja Modern Family ali Seinfelda? Po mojem mnenju se ne. Me pa ljudje hecno pogledajo, če rečem, da sem prebrala že 5 delov serije. In? Ni nihče pogledal petih sezon Seinfelda ali Simpsonovih? Dokler se zavedam, da berem počitniško literaturo, dokler Stephanie Plum ne postavljam ob bok Ani Karenini in Emmi Bovary, nisem kriva.

Ps. Ste opazili brčice na sliki? Na levi strani naslovnice je Damen, moška polovica "neskončnega" para, in ima krasne brčice in brado.

One for the Money

Že nekaj časa nisem prebrala bolj zabavne chicklit knjige, kot je One for the Money (Janet Evanovich). Zdaj so po njej posneli tudi film s Katherine Heigl v glavni vlogi.

Mogoče res ni material za Nobelovo nagrado, je pa sveža zgodba (čeprav se dogaja sredi devetdesetih in zato nimajo niti mobitelov, kaj šele interneta) o Stephanie Plum, ki se v finančni krizi zateče k novemu poklicu in postane lovka na glave. Zanimivo se mi zdi, da je v knjigi presenetljivo malo spolnosti, saj sem (zaradi prevodov, ki sem jih dobila, seveda) navajena ljubezenskih romanov s precej eksplicitnimi prizori.

Knjiga je prva v seriji osemnajstih, kar je morda zaskrbljujoče - dvomim, da se bom prebila do zadnjega dela. Vsekakor je krasno branje za užitek: danes so me na hodniku na fakulteti ljudje čudno gledali, ko sem glasen smeh poskušala zadušiti s šalom.

 Priporočam v (poletno) branje.

P.S.: Zaenkrat v Cobissu ni podatkov, ali se bo serijo kdo lotil prevesti v slovenščino. Jaz se je ne bi branila.