Knjižni sejem v Bologni je bil krasen. Knjige povsod (kdo bi si mislil), najprej sem kar strmela, ko me je mama vodila iz ene ogromne dvorane v drugo, da bi mi pokazala, kakšen je načrt razstavnih prostorov in da bi lahko znašla (ni ji uspelo - tudi po petih urah tavanja naokoli sem ugotovila, da se v eni dvorani vrtim v krogih).
Škoda je, ker se knjig ne da kupovati - razstavljene imajo le sejemske primerke. Lahko si predstavljate, kako ponosna sem bila, ko sem na neki polici našla knjigo, ki jo trenutno prevajam!
Škoda je tudi, da ne govorim/berem korejsko ali kitajsko, ker so bile njihove slikanice preprosto čudovite. Sem pa nabrala kupček razglednic in knjižnih kazalk, da se bom spominjala nanje.
Na poti domov sem z avtobusa opazovala polja in travnike ob avtocesti in sem ugotovila, da se fazani in njihove prepeličje spremljevalke najraje pasejo ob sončnem zahodu, ker še nikoli nisem videla takšnega števila fazanov. Morda sem kdaj opazila kakšnega na polju, čisto po naključju, tu pa so bili prav množični, tolsti in pisani. Vmes pa še nekaj zajcev. Kot je rekla moja mama: dovolj za mešan divjačinski golaž.
Ni komentarjev:
Objavite komentar