Ko sem prvič prebrala ime "Schloss Blutenburg" sem takoj dobila občutek, da moram to izgovorit z globokim, hrapavim glasom, grdo gledat zraven in upat na kako strelo z neba ... ŠLOSSSS BLUTENBURG!! Ne?
Mja, menda nima grad nobene zveze s krvjo in (upam) tudi ne krvave zgodovine, ker v njem domuje knjižnica za otroke (in največja knjižnica na svetu z literaturo o literaturi za otroke). Menda "bluten" pomeni cvetovi? Anyone? Knjižnica je čisto odvisna od donacij, kar pomeni, da npr. zbirke niso popolne, so pa vseeno ogromne. Zaenkrat sem zelo veselo zakopana v delo in me kar malo stisne, ko pomislim, da imam samo dva meseca, da vse naštudiram!!!! AAA! Bo že.
Torej, Blutenburg: tale prva je od zunaj, takole ga zagledam, če pridem z avtobusne postaje. Danes je sicer podobo kazil tovornjak, ki oskrbuje tamkajšnjo restavracijo, ampak ja, tisto spredaj je ribnik z račkami. Imamo tudi kanadske gosi.
Tole je pogled na vhod v dvorišče. Tisto, kar ima čebulco na vrhu, je cerkev, menda je prastara in v njej se da poročit. Menda imajo poleti cel kup porok - si zlahka predstavljam, zakaj.
Cerkvica z notranje strani - tile dve drevesi, ki se z vejami vsiljujeta v sliko (kaj, a ste pričakovali profesionalno fotografijo od mene? pfff!), sta lipa in jablana - zdaj so povsod lepa rdeča jabolka! Prav idilično, vam rečem.
Na levi eden od stražnih stolpov, na desni vhod v knjižnico. V tej stavbi so pisarne. "Moja" čitalnica - se pravi Lesesaal -, kjer se nahaja referenčna knjižnica, je vidna na zgornji sliki, levo od cerkvice.
Lesesaal. Ja, tele omare grejo do stropa in ja, imamo lestve, da jih dosežemo. Plezanje po lestvah ni moj najljubši del dneva.
Moja delovna miza. Knjige (moj je tale kupček na mizi, ne tisto nad njo) lahko puščam kar tu. Sumim, da se bodo nabirale v enormnih količinah - pri tistih dveh štipendistih, ki sta že nekaj časa tu, nastaja problem, ker je miza premajhna.
Ja, zaenkrat nas je 5, ki vsak dan študiramo tu: Ana in Irina, Rusinji; Reem, Egipčanka; Ryo, Japonec in jaz.
Tole pa je par fotk moje sobe. Če ste bili pri nama doma, si lahko predstavljate, da je približne velikosti najine spalnice. Pisalna miza je stara in očarljiva, ampak malo premajhna, da bi bile moje noge udobno pospravljene pod njo.
Pisalna miza s presto #2. V pekarnici v bližini hiše sem v psevdo-nemščini uspešno kupila kruh. To je bilo prvič, ko nekdo ni znal angleško. Uh! Mogoče se bom pa še česa naučila. Danes sem recimo uspela prodajalki razložit, da nočem štručke s kumino. Baby steps!
In še razgled z okna: živim v zelo prijaznem okolišu. Bi ga že danes poslikala, pa je začelo deževat in nisem imela volje.
Vielen Dank, da berete tole (upam, da se tisti redki, ki znate nemško, ne zgražate preveč ...), se slišimo!
Ni komentarjev:
Objavite komentar