Prvomajske praznike smo (družinsko) preživeli v Istanbulu. Ljudje me čudno gledajo, ko rečem, da se mi je še par dni po prihodu domov sanjalo o preprogah, ampak je res - Istanbul je bil krasna mešanica barv, vonjev in okusov (ne na slab način).
Ploščice, s katerimi bi si polepila celo stanovanje.
Ploščice 2
Bazar začimb - tu sva kupila krasen čaj iz cvetov granatnega jabolka!
Na pokopališčih živijo 'potepuške' mačke, ampak jih ljudje hranijo
- ta gospod jim je prinesel mačje brikete.
Krasna mošeja z desetinami kupol.
Modra mošeja ponoči - menda je šest minaretov cela reč!
Turščina je strašno zakompliciran jezik:
menda imajo 9 sklonov in 6 glagolskih naklonov;
tale beseda pa ima 6 umlautov in en 'g-z-lunco'.
Turški čaj, ki smo ga pili na azijski strani Bosporja (prvič na azijskih tleh)!
Obvezno z dvema kockama sladkorja ...
Modra mošeja in cvetoči divji kostanji.
Vsekakor je Turčija neraziskano področje, kamor se bi še vrnila. Seveda pravijo, da Istanbul ni Turčija, da je preveč evropski in tako, ampak mislim, da je postopno privajanje na drugo kulturo boljše kot čisti šok. Po petih dnevih sva celo midva imela dovolj kebaba, imava pa novo zalogo začimb, da bova reproducirala tamkajšnjo kuhinjo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar