V hladilniku sem imela cel kilogram korenja, ki je bilo v nevarnosti, da ostane pozabljeno nekje za vrstami jogurta, oliv in sira. Ko sem zagledala tale recept, sem bila prepričana, da se bo poskus korenčkovih mafinov končal kot poskus bučkinih mafinov (= slabo). Pa se ni. Tile so krasno začinjeni, sladki in sočni.
Naredila sem nekaj sprememb, da so mogoče maaaaalo bolj zdravi (niso ravno dietni, no). Prvo serijo (ja, spekla sem dve, dovolj dobri so, da jih (s pomočjo drugih članov družine) lahko ješ dva dni zapored!) sem pekla z dvema tretjinama bele in tretjino polnozrnate pšenične moke, v drugi pa sem vzela pol vsake; ker mi je zmanjkalo navadnega masla, sem zraven stopila še malo kokosovega, uporabila pa sem tudi dve žlici manj sladkorja. Rezultat ni nič manj dober!
Aha, kar se tiče merskih enot v teh ameriških receptih ... najlažje je res imeti "cup measures", torej posebne posodice, ki služijo kot merice in potem ni treba ničesar tehtati, samo zajemaš in je res mogoče hitro nameriti vse sestavine (jaz imam en tak set in je super). Sicer pa so tule mere (pretvorbe), ki se mi še niso izneverile. Kak gram gor ali dol se ne pozna.
Uh, še to: to je najbolj preprost recep za mafine, kar sem jih kdaj srečala. Najtežji del (se ne hecam) je ribanje korenja. Trije veliki ali pet majhnih korenčkov v kuhinji povzroči malo oranžno eksplozijo, če imaš slab ribežen, ki ne zna sam stati pokonci. Verjetno bi ga bilo najlažje kar zmleti v multipraktiku (ki ga nimam!). Skratka, recept sploh ne zahteva električnega mešalca, vse samo pomešaš med sabo.
Če imate preveč korenja ...
Ni komentarjev:
Objavite komentar