Fantazija in žirafe

V zadnjem času se spet nekoliko bolj lotevam fantazijske književnosti, kar mi, moram priznati, strašno ustreza. 

Nova najdba mladinske (Young Adult) literature je Moira Young in prvi del trilogije Dustlands, Blood Red Road. Ima krasno glavno junakinjo, Sabo, ki je hkrati oseba, ki pripoveduje zgodbo v hecnem pogovornem jeziku. Je anti-utopija (distopija, kakor jo pač hočete imenovati) in komaj čakam nadaljevanje (menda jeseni letos). Dokler ne preberem vsaj še enega dela, seveda ne morem vedeti, ali bo avtorici uspelo nadaljevati enako dobro zgodbo, zato bom sodbo odložila na kasnejši čas. Zaenkrat lahko rečem, da je bil prvi del res fino branje, v slogu The Hunger Games, kar sem seveda pričakovala, saj sledi novemu valu post-apokaliptičnih zgodb.

TRETJI del serije, ki ima trenutno enajst delov, dvanajsti pa je na poti. Zgodba se razvija in zapleta, osebe so prijetne in človeške, in Jordan je nedvomno imel čut za epsko. Ker me je knjiga tako navdušila, sem Anžeta (ki prebere neprimerno več fantazije kot jaz) prosila za kaj podobnega in zdaj vztrajno glodam 1200-stranski The Way of Kings Brandona Sandersona, ki je zaslužen za to, da bo tale Jordanova serija The Wheel of Time sploh zaključena. Robert Jordan je namreč umrl, a je prej še napisal okvir zgodbe do konca in za pomoč prosil Sandersona, ki je spisal zadnje tri (štiri?) knjige. Menda so ene boljših v seriji. Zdaj mora miniti nekaj časa, preden kupiva četrti del, da se ne prenasičiva - vsak ima kakih 600 strani, zato je zmernost njuna vrlina.

Sicer berem novo pošiljko mladinskih knjig za recenzije, nekaj fantazije in nekaj znanstvene fantastike. Te zadnje ne poznam dobro, zato je zanimivo širiti obzorja.

Čisto nepovezano s književnostjo: imela sem že štiri ure jahanja! Gre mi kar dobro, le na konja se ne znam spraviti elegantno, niti ne znam lepo razjahati. Ubogi Špar (tako je ime 16-letnemu sivcu, ki ga jahava) je strašno potrpežljiv, ampak se mi vseeno smili.

Tole pa je utrinek z obiska v živalskem vrtu Ljubljana, kjer sem žirafe (štiri samčke imajo) lahko hranila z briketi in jih božala in občudovala njihove velike, črne, sijoče oči z dolgimi, gostimi črnimi trepalnicami. Res krasna izkušnja!